Homeopatija

Homeopatijo je v 19. stoletju razvil zdravnik Samuel Hahnemann. Osnovni cilj je bil čim hitrejše okrevanje oz. povrnitev zdravja na najhitrejši in neškodljiv način.

Osnovno načelo homeopatije je similis similibus curentur, kar pomeni, da se podobno zdravi s podobnim. To je tudi princip homeopatskega zdravljenja. Po tem principu se bolezen zdravi z zdravilom, ki pri zdravem človeku povzroča podobne simptome, kot jih ima bolnik. Homeopatija zato zahteva individualen pristop k zdravljenju, saj lahko bolniki z različnimi simptomi, dobijo enaka homeopatska zdravila oz. bolniki z enakimi simptomi dobijo različna homeopatska zdravila.

Homeopatija je celostni sistem zdravljenja. Pacienta obravnava celostno – tako telo, razum in dušo. Za zdravljenje uporablja homeopatska zdravila. Ta so rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora. Uporabljajo se v najmanjših dozah oz. vsebujejo le informacijo o substanci.

Homeopatija je komlementaren način zdravljenja klasični medicini. Od nje se razlikuje predvsem po načinu uporabe zdravil, kjer sledi teoriji podobnosti. V medicini lahko pomeni znaten prispevek k boljšemu zdravju ljudi, prijaznejšem zdravljenju in nižjim stroškom.